Otopelost

Ubija me to hrepenenje po tebi,
moči mi srka in s temo srce prežema,
ki brez cilja koraka v svet (ne)znan.
Tam ljubezni ni in ni sovraštva,
nobenih čutov, ki bi spremenili stanje srca,
nobene stvari, katere bi se človek oklenil,
v tvojih očeh pa se zrcali neka nova prostranost,
kjer prostora in časa ni za take ljudi,
ki bi radi le en blag, mil dotik poln topline.

Trn in cvet

Na vrtu cvetočem rožo utrgalo dekle je s hladno ročico,
s pogledom tako trpkim, bolečim je gledala mrko v svet.
Poln je trnjev bil ta cvet, ni zmogla z dlanmi ga objet,
a vseeno je brala njega lističe vneto.

Kazila ji bledi obrazek krvi je umazana sled,
ko s prsti, s trnjem kronanimi, si je solze brisala.
Obrazek ni več žarel, njen glas izginil, ni več pel -
le bitje mladega srca je paralo smrtno tišino.

Prvi blog

Aloha!

Tako, sem se odločila malo prestopiti stran(i) in pokukati še sem, tako da zaenkrat samo lep pozdrav.


Pa še tole pesmico za zraven:


Enigma - Rivers of Belief